[ult_animation_block animation=”swing” animation_duration=”3″ animation_delay=”0″ animation_iteration_count=”3″]

PUST - CARNEVALE

Benečija - Valli del Natisone

[/ult_animation_block]

Čarnivarh - Montefosca

Il termine blumaro deriva dalla parola austriaca “blumen” che significa fiore, come a simboleggiare un fiore che spunta dalla neve in inverno ad annunciare la primavera. Il corteo dei Blumarji è composto da giovani ragazzi del paese che corrono lungo un itinerario circolare che racchiude le frazioni di Montefosca e Paceida. Il gruppo, che dovrebbe essere di numero dispari, compie lo stesso percorso tante volte quante sono le maschere che lo compongono, e di tanto in tanto si arresta, ma solo per disporsi in cerchio, con uno di loro in centro, saltellando tutti insieme come in un’antica danza rituale

Blumarji so značilne maske v Črnem Vrhu (Černavarh). Po tradiciji so to fantje – naborniki iz vasi. Z dolgo palico (pištok) tečejo okrog vasi tolikokrat, kolikor jih je. Blumarjev mora vedno biti liho število. Oblečeni so v belo – danes kar v kupljene hlace in srajco. Na glavi nasijo posebno pokrivalo (klobuk), približno meter visoko in vejnato spleteno, okrašeno v živopisnimi trakovi.

Marsin - Mersino

L’attuale corteo mascherato di Mersino viene aperto dalla maschera del Pust, simbolo del male, del brutto e del cattivo. Il loro compito è quello di spaventare la gente con le loro lunghe tenaglie di legno e con i loro rumorosi campanacci. Il corteo è seguito dalle figure del Gallo e della Gallina, ricoperte di stracci colorati, portate da due persone che ne animano i movimenti, passando fra la gente. In mezzo al corteo si può ammirare la “baba ki nose snuova tu kos” e, a rappresentare la dura vita della montagna, c’è una coppia di anziani che mostrano alla gente le risorse prodotte dalla loro simpatica mucca, un po’ speciale.

Marsinsko pustno druščino sestavljajo liki in prizori, ki poustvarjajo nasprotje med dobrim in zlom, med hudo zimo, ki se umika, in lepo pomladjo, ki se pričenja. Skupino sestavljajo najprej grdi liki, nagajivi, glasni in živobarvni, imenovani pustje. Na glavi nosijo šilast klobuk s pisanimi trakovi, okrog pasu jim visijo kravji zvonci, v rokah pa imajo raztegljive lesene klešče. Ljudje se jih bojijo in pred njimi tudi bežijo. Sledita jim petelin in kokoš, ki imata simbolno vrednost spodbujanja rodovitnosti, ter vrsta drugih mask: žena, ki nosi sina ali moža v košu, ta stara dva, berač, ki pobira darove, in pari “te liepih”, ki imajo svetle obleke in z rožami okrašene klobuke.

Ruonac - Rodda

La figura centrale del Carnevale di Rodda è il “Pust”, il quale correndo e saltando precede il corteo mascherato per le strade del paese, annunciandone così l’arrivo. Il Pust indossa un costume a strisce e nastri multicolori. Tra le mani stringe le “kliašče”, tenaglie di legno estendibili, con le quali provoca disordine, caos e un po’ di paura. Al seguito, c’è il diavolo “zluodij”, riconoscibile per il completo nero e la maschera facciale lignea con due grandi corna e una robusta catena con la quale l’angelo Michele tenda di tenerlo a bada; l’”Agnulaz” ha perfettamente le sembianze di un angioletto vestito con una lunga tunica bianca, sulle spalle compaiono una coppia di ali e dai biondi riccioli spunta un’aureola.

V Roncu je osrednji lik “Pust”, ki z zvonenjem okrog pasu obešenih zvoncev naznanja prihod pustne skupine po vaških ulicah. Oblečen je v živopisano obleko iz trakov blaga, trakovi visijo tudi z visokega šilastega klobuka. Tudi kakšno čečo rad zagrabi za gleženj, zato se pred njim skrivajo. Da bo nered še večji, skrbi “zluodij”, črno oblečen, s strašno leseno masko na obrazu, z rogovi ter z vilami v rokah. K sreči ga na verigi drži “anjulac” in tako prepreči najhujše. Skupino spremlja zvok harmonik in prinaša veselje v vsako hišo, ki jo pust obišče. Rodda Ruonca.

Sriednje - Stregna

Le maschere tipiche del comune di Stregna/Sriednje sono : il Veliki Pust che apre il gruppo e che sovrasta tutti con la sua imponenza guidandone l’andatura; lo Skapiač, facilmente riconoscibile dalle lunghe kliesče con le quali afferrare le caviglie ai curiosi; i Pustje, maschere caratterizzate da abiti abbelliti da strisce di stoffa colorata con il cappello a punta, le maschere Liepe/Belle tra cui troviamo il re e la regina (krai in kraico), o gli sposi, e le coppie di ben vestiti con cappelli adornati di fiori di carta colorata; le maschere Grde/Brutti che indossano vestiti scuri e rovinati, ed in mano tengono calze riempite di cenere/pepe che spargono per terra, nelle case, per dispetto.

Tudi v občini Srednje se v pustnerm času tradicionalne maske potepajo po vaseh, obiščejo domove in jih razveselijo z glasbo, smehom in šalami, Srienski pust pa se potem konča s pigrebom pusta, ki ga na pepelnico zažgejo. Sprevod vgodi Veliki pust, sledi Škaplač v rdeče-zeleni obleki, ki z raztegljivimi kleščami seje strah in trepet, in naro pustje s koničastim klobukom in piusanimi trakovi, zvonci in kleščami. Med lepimi maskami so kraj in krajica, noviči, lepo oblečeni pari s klobuki, ki jih krasijo papirnate rože.

Matajur

Anche nelle maschere di Montemaggiore ricorrono i gruppi dei brutti, “te gardi” e dei belli, “te liepi”. I brutti hanno il viso sporco di fuliggine, portano un cappello appuntito, campanacci ed un bastone. I belli sono in sei, tre vestiti da donna e tre da uomo e portano cappelli ricoperti di carta variopinta. Una volta portavano maschere di legno, ora girano a viso scoperto. Assieme a loro c’è il “berač”, il raccoglitore di doni, il diavolo “zluodij” con l’angelo “anjulac”, la donna che porta il marito nella gerla “baba ki nose moza tu kosi” e il suonatore, figure già riscontrate in altri gruppi tradizionali delle Valli del Natisone.

Pustje iz Matajurja so prav tako lepi in grdi. !Te grdi” imajo s sajami namazan obraz in visok šilast klobuk, strgane in s trakovi obšite obleke, opremljeni so s kravjimi zvonci in palicami. Lepih mask je šest, tri ženske in tri moške. Njihovi klobuki so prekriti s papirnatimi rožami, Nekoč so nosili lesene maske, zdaj pa obraza ne zakrivajo, Spremljajo jih berač, ki pobira darove, hudič z angelom, žena, ki nosi moža v košu, ter seveda godec. Na pustno soboto so Matajurci odhajali v Marsin, v nedeljo so plesali, v ponedeljek so obiskali vasi tarčmunske fare, na pustni torek pa so se zadrževali v vaseh matajurske fare.

Ažla - Azzida

Nelle sfilate di Carnevale degli Azzidini o Resiani (sin dagli anni 20) era presente il soggetto della MUCCA. La mucca – nella cultura contadina – simboleggia la fertilità e la maternità: infatti è l’animale che soddisfa il bisogno primario del bambino. Il gruppo mascherato di Azzida si ripropone di mantenere una tradizione interrotta a volta per qualche tempo e di valorizzarne i contenuti proprio in occasione del Carnevale sfilando con musica e balli per le vie dei paesi vicini.

Že od dvajsetih let so Ažlanji imeli Kravo za simbol Pusta. V tistih letih so v Ažli menda imeli več krav kot ljudi. Jih je bilo veliko in to v vsakem hlevu.
Za kmete je krava, s svojim mlekom, simbol plodnosti in materinstva. Za ljudi iz Ažle, kot tudi iz vseh dolin, je bila prvi vir denarja in hrane.
Dvakrat na dan so nosili mleko v mlekarno, kjer so pridobivali maslo in sir. Večino pridelka so rabili za potrebe družine, nekaj pa so prodajali na trgu. Skupina iz Ažle hoče obdržati in valorizirati tradicijo Pusta s tem, da hodijo po bližnjih vaseh s pomočjo glasbe in plesov.

Hlocje - Clodig

La caratteristica delle maschere di Clodig è data dal fatto che alcune sono realizzate in vimini. La sfilata ha inizio con maschere che hanno il compito di annunciare il Carnevale seguite da una coppia di vecchi che portano cesti nei quali raccolgono i i doni. Seguono le maschere che rappresentano il cavallo, l’orso, la mucca, il gallo e altri animali, arriva poi la morte con la falce e chiude il corteo Terezija che porta Vanac nella gerla.

Značilnost tega pusta so obleke spletene iz vrbovih šib. Na čelu sprevoda hodijo maske, ki naznajajo pust, sledi par starcev, ki nosita košare in nabirata darove. Sledijo konj, medved, krava petelin in druge živali in na koncu še smrt s koso in stara Terezija, ki n osi v košu Vanaca.